Na Tajskem je budistična vera med prebivalstvom zelo pomembna. In ko se moški odloči za to pot, je to velika čast za družino. Dogodek spremlja slovesnost, ki vključuje številne tradicionalne običaje.
Bodoči menih mora pred vstopom med duhovščino preučiti in se naučiti številne budistične obredne molitve (oziroma nekakšne pesmi). Gre za relativno zahtevno nalogo, saj molitve niso napisane v tajskem jeziku, ampak v starodavnem jeziku Pali.
Ker se menihi ne smejo ukvarjati z vsakodnevnimi zadevami oziroma problemi tega sveta, morajo pred vstopom med duhovščino urediti številne zadeve. Na primer, ker (načeloma) ne smejo barantati z denarjem, morajo poravnati vse dolgove, ali če delajo, morajo imeti dogovorjene dneve, ko so lahko odsotni.
Sama slovesnost poteka več dni. Dan pred zabavo menihi na domu obiščejo bodočega meniha. Skupaj molijo in pojejo, preden mu obrijejo lase, obrvi in brado. Pri tem pazijo, da lasje ne padejo na tla, temveč na liste lotosa, ki jih kasneje ali obdržijo ali spustijo po reki. Bodoči menih se nato okopa in obleče v belo haljo, ki simbolizira čistost.
Nato se bodoči menih skupaj z družino odpravi v samostan, bodisi z avti, tuk tuki, na slonu ali kako drugače, pri tem je pomembno, da se njegove noge ne dotikajo tal. Če je tempelj blizu doma, ga po navadi (moški) prijatelj nosi do templja.
Bodoči menih in njegova družina ob prihodu izkažejo svoje spoštovanje in iščejo srečo, tako da trikrat obkrožijo stavbo templja v smeri urinega kazalca. Bodoči menihi se nato sreča z opatom (glavnim menihom). Po pogovoru, branju nekaterih budističnih spisov in odgovorom na postavljena vprašanja je uvrščen v sangho (budistični samostanski red). Nato se mu plazeč po kolenih približajo družinski člani, ki mu na tak način izkažejo spoštovanje. Predajo mu predmete, ki jih mora imeti vsak budistični duhovnik: žafranove halje, skledo za miloščino, britvico, iglo in cedilo za vodo. Poleg tega bo (sicer neobvezno) najverjetneje dobil še en par čevljev (običajno osnovne sandale), jakno, torbo, spalno preprogo, blazino in druge pripomočke. Nato se moški preobleče v oranžno haljo. Sedaj je uradno menih. Sledi kosilo, ki se mora končati pred poldnevom, saj po tej uri v samostanu ni več možno jesti.
Ponosni družinski člani po navadi počakajo na svoje kosilo, ki ga sestavljajo ostanki hrane, ki jih menihi niso pojedli.
Po ceremoniji starši po navadi ostanejo z menihom v samostanu, preostali pa se vrnejo domov, kjer sledi velika zabava, ki vključuje veliko hrane, pijače in glasbo. Glasba v živo, tajski viski in pivo ter karaoke so nujne. Čisto po naključju sem se tudi sama udeležila tovrstne zabave. O tem sem pisala v enem od prejšnjih prispevkov.